Že drugo jutro zaporedoma ob sedmih zjutraj hodim čez stari most, mimo Glavnega trga, po Gosposki, Tyrševi in na koncu Mladinski. Za nekoga, katerega edina preokupacija ob tej uri je navadno dejstvo, da mora čez najkasneje 20min od doma, je to vsekakor svojevrstno doživetje. Nenazadnje je že skoraj dve leti od takrat, ko sem nazadnje prečkala Maribor pred sončnim vzhodom.
Nič se ni bistveno spremenilo. S tem mislim, da je na mostu še vedno hudičevo mrzlo, da se moram na pločniku umikati dostavnim avtomobilom, da je pred delavsko hranilnico že vrsta priletnih gospodov in gospa (kdaj sploh odpirajo?!) in da so v obsegu treh ulic zbrani vsi čudaki tega mesta. In ni jih malo.
Danes mi v mp3-ju in posledično v glavi šumi Xavier, katerega edina naloga je preganjati sence. Če se jim prepustiš, se tvoj utrip zlije s tistim, ki vsako jutro bije v enakem taktu, taktu korakov tisočih senc. In takrat je konec. Ampak ne še danes.
Nič se ni bistveno spremenilo. S tem mislim, da je na mostu še vedno hudičevo mrzlo, da se moram na pločniku umikati dostavnim avtomobilom, da je pred delavsko hranilnico že vrsta priletnih gospodov in gospa (kdaj sploh odpirajo?!) in da so v obsegu treh ulic zbrani vsi čudaki tega mesta. In ni jih malo.
Danes mi v mp3-ju in posledično v glavi šumi Xavier, katerega edina naloga je preganjati sence. Če se jim prepustiš, se tvoj utrip zlije s tistim, ki vsako jutro bije v enakem taktu, taktu korakov tisočih senc. In takrat je konec. Ampak ne še danes.
3 komentarji:
A ti hodiš na pravno? Drgač pa ja ta pot mi je znana.Sem 4,no skor 5 let hodla po isti poti,sam da ravno obratno. :)
pravna it is ja:)
ooo se ena privrzenka Xavier-ja :)
Objavite komentar