sreda, 27. februar 2008

shade of blue


I was bruised and battered and I couldnt tell what I felt
I was unrecognizable to myself
I saw my reflection in a window I didnt know my own face
Oh brother are you gonna leave me wastin´away
On the streets of Philadelphia

I walked the avenue till my legs felt like stone
I heard the voices of friends vanished and gone
At night I could hear the blood in my veins
Black and whispering as the rain
On the streets of Philadelphia

Aint no angel gonna greet me
Its just you and I my friend
My clothes dont fit me no more
I walked a thousand miles
Just to slip the skin

The night has fallen, I'm lyin' awake
I can feel myself fading away
So receive me brother with your faithless kiss
Or will we leave each other alone like this
On the streets of Philadelphia

...

petek, 22. februar 2008

ANTM Cycle 10



Pa smo dočakali...10 sezono America's Next Top Model.

Glede na to, da gre za jubilejno sezono, sem pričakovala nekaj več. Žal se razen dejstva, da se snemanje znova vrača v New York, ni veliko spremenilo. Žirija s Tyro v ospredju ostaja nespremenjena, crib je še vedno super luxurious, bejbe pa tudi niso nič posebnega. Skoraj bolj me je navdušil začetek devete sezone, ki je postregel z okoljevarstveno zeleno tematiko.
Kot sem že omenila, so tudi punce dokaj povprečne. Za razliko od prejšnjih sezon, po prvem delu še nisem našla svoje favoritke. Ko jo bom, bo to gotovo recept za uspeh (dosedanje favoritke: Adrianne - zmagovalka, Eva in Yaya - zmagovalka in drugouvrščena, Naima - zmagovalka, Renee - tretjeuvrščena, Saleisha in Jenah - zmagovalka in tretjeuvrščena). Odločam se med Aimee in Katarzyno, mogoče pa ima potencial tudi goofy Lauren. Vse ostalo je bolj pusto...moram pa priznati, da je v tej sezoni tudi "plussajzerica" Whitney, v nasprotju s svojimi predhodnicami - izvzemši Sarah iz prejšnje sezone, ki je bila za moje pojme res dobra, precej simpatična (čeprav mi je bila še bolj všeč ena, ki je izpadla v predtekmovanju).
Komaj čakam na sredo, ko bo na sporedu nov del (btw sreda je zdaj super dan, ker je zraven ANTM takrat tudi še ena moja reality pregreha - DSDS)...mogoče pa me ustvarjalci presenetijo tokrat.

ponedeljek, 11. februar 2008

Is the city I live in...

Ptuj ima 25.000 prebivalcev. Cela (mestna!-če bi se kdaj učili javno upravo, bi se zavedali 3 strani obsegajočega pomena te besede) občina, da ne bo pomote in meri cca 66 kvadratnih kilometrov. Izvzemši 16 kvadratnih metrov moje sobe, lahko zaradi mene vse ostalo jutri potone v vesoljnem potopu. Patriotizem? Tujka. Žal nisem človek, ki na tekmi Drava : Maribor v modrem (saj so modri, ne?) in litrco v roki, ustvarja mehiški val in pred katerim že decembra bežijo lokalne ovce v strahu, da jih bo odrl za kurentijo.
Zaradi zgornjih izjav bi me ptujski veljaki najbrž križali ali privezali na pranger (ja, vem vse o njem, ker smo v teku osnovne šole vsako leto najmanj enkrat poslušali pridige (m)učitejic o tej "zgodovinsko nenadkriljivo pomembni" znamenitosti mesta...ja, eni od tisočih, ki so jih za sabo pustili hedonistični rimljanski vojskovodje, katerih ostaline, za katere jim je bilo takrat bolj ali manj ravno, se danes po božje častijo...upam da se bo kdo čez 1000 let spomnil tudi mojega sekreta?!). Ampak tako je moje mnenje...zakaj? Preprosto...ker za mene Ptuj ni mesto, ampak VAS (pa ne samo za mene, I got you Andre - portugalski kolega, ki je zadnjič pripomnil "nice village you've got"). Edino mesto, ki se lahko uporabi za sinonim, je Dogodek v mestu Gogi. Približno tako tudi zgleda življenje pri nas. Vsi čakamo... Enotirnost ljudi tukaj je zastrašujoča. Kakšenkoli odmik v smeri rasne ali (sub)kulturne diverznosti (če se na Ptuju recimo pojavi afroameričan, bo z njim najbrž opravljen intervju na lokalnem radiu) že predstavlja skrajni primer deviantnega ravnanja, ki se sankcionira z orwellovskimi pogledi, ki čakajo na najmanjši kiks, kateremu sledi neogibno družbeno izobčenje. Po drugi strani, pa se mesto in njega prebivalci hrani z bolj ali manj resničnimi dejstvi o t.i. žlahtnih meščanih. Kdo koga vara, kdo se pretepa, kdo ima finančne ali zdravstvene težave...rumeni tisk je razvit na nivoju hollywoodskih paparazzov. Ozračje, ki je mnogo hujše od newyorškega smoga. Vsaj jaz bi naš svež, zgolj po gnojnici ljudi zaudarjajoč zrak, takoj zamenjala zanj.
Pa ne mislim da smo kaj posebnega...najbrž gre za globalni pojav v krajih z manj kot 50.000 prebivalcev. Škoda, da moram biti ravno jaz del enega od teh.
Odločitev, da bom med študijem živela doma, uradno proglašam za najslabšo odločitev svojega življenja.