Ptuj ima 25.000 prebivalcev. Cela (mestna!-če bi se kdaj učili javno upravo, bi se zavedali 3 strani obsegajočega pomena te besede) občina, da ne bo pomote in meri cca 66 kvadratnih kilometrov. Izvzemši 16 kvadratnih metrov moje sobe, lahko zaradi mene vse ostalo jutri potone v vesoljnem potopu. Patriotizem? Tujka. Žal nisem človek, ki na tekmi Drava : Maribor v modrem (saj so modri, ne?) in litrco v roki, ustvarja mehiški val in pred katerim že decembra bežijo lokalne ovce v strahu, da jih bo odrl za kurentijo.
Zaradi zgornjih izjav bi me ptujski veljaki najbrž križali ali privezali na pranger (ja, vem vse o njem, ker smo v teku osnovne šole vsako leto najmanj enkrat poslušali pridige (m)učitejic o tej "zgodovinsko nenadkriljivo pomembni" znamenitosti mesta...ja, eni od tisočih, ki so jih za sabo pustili hedonistični rimljanski vojskovodje, katerih ostaline, za katere jim je bilo takrat bolj ali manj ravno, se danes po božje častijo...upam da se bo kdo čez 1000 let spomnil tudi mojega sekreta?!). Ampak tako je moje mnenje...zakaj? Preprosto...ker za mene Ptuj ni mesto, ampak VAS (pa ne samo za mene, I got you Andre - portugalski kolega, ki je zadnjič pripomnil "nice village you've got"). Edino mesto, ki se lahko uporabi za sinonim, je Dogodek v mestu Gogi. Približno tako tudi zgleda življenje pri nas. Vsi čakamo... Enotirnost ljudi tukaj je zastrašujoča. Kakšenkoli odmik v smeri rasne ali (sub)kulturne diverznosti (če se na Ptuju recimo pojavi afroameričan, bo z njim najbrž opravljen intervju na lokalnem radiu) že predstavlja skrajni primer deviantnega ravnanja, ki se sankcionira z orwellovskimi pogledi, ki čakajo na najmanjši kiks, kateremu sledi neogibno družbeno izobčenje. Po drugi strani, pa se mesto in njega prebivalci hrani z bolj ali manj resničnimi dejstvi o t.i. žlahtnih meščanih. Kdo koga vara, kdo se pretepa, kdo ima finančne ali zdravstvene težave...rumeni tisk je razvit na nivoju hollywoodskih paparazzov. Ozračje, ki je mnogo hujše od newyorškega smoga. Vsaj jaz bi naš svež, zgolj po gnojnici ljudi zaudarjajoč zrak, takoj zamenjala zanj.
Pa ne mislim da smo kaj posebnega...najbrž gre za globalni pojav v krajih z manj kot 50.000 prebivalcev. Škoda, da moram biti ravno jaz del enega od teh.
Odločitev, da bom med študijem živela doma, uradno proglašam za najslabšo odločitev svojega življenja.
Zaradi zgornjih izjav bi me ptujski veljaki najbrž križali ali privezali na pranger (ja, vem vse o njem, ker smo v teku osnovne šole vsako leto najmanj enkrat poslušali pridige (m)učitejic o tej "zgodovinsko nenadkriljivo pomembni" znamenitosti mesta...ja, eni od tisočih, ki so jih za sabo pustili hedonistični rimljanski vojskovodje, katerih ostaline, za katere jim je bilo takrat bolj ali manj ravno, se danes po božje častijo...upam da se bo kdo čez 1000 let spomnil tudi mojega sekreta?!). Ampak tako je moje mnenje...zakaj? Preprosto...ker za mene Ptuj ni mesto, ampak VAS (pa ne samo za mene, I got you Andre - portugalski kolega, ki je zadnjič pripomnil "nice village you've got"). Edino mesto, ki se lahko uporabi za sinonim, je Dogodek v mestu Gogi. Približno tako tudi zgleda življenje pri nas. Vsi čakamo... Enotirnost ljudi tukaj je zastrašujoča. Kakšenkoli odmik v smeri rasne ali (sub)kulturne diverznosti (če se na Ptuju recimo pojavi afroameričan, bo z njim najbrž opravljen intervju na lokalnem radiu) že predstavlja skrajni primer deviantnega ravnanja, ki se sankcionira z orwellovskimi pogledi, ki čakajo na najmanjši kiks, kateremu sledi neogibno družbeno izobčenje. Po drugi strani, pa se mesto in njega prebivalci hrani z bolj ali manj resničnimi dejstvi o t.i. žlahtnih meščanih. Kdo koga vara, kdo se pretepa, kdo ima finančne ali zdravstvene težave...rumeni tisk je razvit na nivoju hollywoodskih paparazzov. Ozračje, ki je mnogo hujše od newyorškega smoga. Vsaj jaz bi naš svež, zgolj po gnojnici ljudi zaudarjajoč zrak, takoj zamenjala zanj.
Pa ne mislim da smo kaj posebnega...najbrž gre za globalni pojav v krajih z manj kot 50.000 prebivalcev. Škoda, da moram biti ravno jaz del enega od teh.
Odločitev, da bom med študijem živela doma, uradno proglašam za najslabšo odločitev svojega življenja.
3 komentarji:
:)...to pa nisem vedla, da si s Ptuja :)Ves kaj, sem te za cisto mariborcanko razglasila, zdaj si mi pa cisto teorijo podrla :)
Javna uprava je zanimiva, ne da? :P
mhm :s taboljši predmet...
ja saj, jaz se že sama proglašam za mariborčanko, upam da bom čimprej tudi uradno ;)
in kako je sel izpit? Hope u did well :)
Objavite komentar